VIDEO: Razumem stisko ljudi. A ta stiska ni osebna, je sistemska (David Zupančič)

Zupančič je tudi voditelj podkasta in oddaje o zdravstvu na nacionalni televiziji, predvsem pa ljudski človek, ki zna sodobno družbo opazovati ostro, a hkrati človeško in je v zadnjih letih postal eden najprepoznavnejših glasov v slovenskem prostoru.

V pogovoru je iskreno spregovoril o zakulisju zdravniškega poklica – o napakah, odgovornosti, pa tudi o humorju, ki mu pomaga preživeti vsakdan urgence.

Opozoril je na sistemske težave javnega zdravstva, hkrati pa verjame, da ljudje zdravnikom še vedno zaupajo in da je kljub vsemu ta poklic izjemno cenjen.

Napadalnih situacij je malo, veliko več je hvaležnosti

V javnosti pogosto prevladuje vtis, da je slovensko zdravstvo v razsulu in da so odnosi med zdravstvenimi delavci in pacienti prežeti z napetostjo.

A zdravnik David Zupančič, ki že osem let dela v javnem zdravstvenem sistemu, ima drugačno izkušnjo. Pravi, da je nasilnih ali napadalnih situacij izjemno malo – veliko več pa je hvaležnosti in tihega spoštovanja, ki ga širša javnost ne zazna.

»Če bereš samo spletne komentarje, imaš občutek, da je pol Slovenije proti zdravnikom. Da nas vsi sovražijo, da smo skregani med sabo. A v mojih osmih letih dela sem imel morda tri ali štiri slabe interakcije – in tudi pri teh ne bi rekel, da sem bil jaz kriv. Včasih si neprespan, nekdo čaka dolgo in pride do napetosti,« pojasnjuje.

Zupančič poudarja, da je vse odvisno od pristopa. Če si človeški, če se znaš pogovarjati in razumeš stisko drugega, večina zna to ceniti. »Ljudje so hvaležni. Noro hvaležni. Ampak to so ljudje, ki ne bodo šli na Facebook in se prepirali z nasilneži. Ta tišina potem zgleda, kot da jih ni – ampak so. In še vedno verjamem, da je naš poklic zelo cenjen.«

David v novi knjigi, pa tudi sicer opozarja na realne razmere, v katerih dela večina zdravstvenih ekip. Čakalne dobe na urgencah so pogosto neznosne – tudi do 12 ur.

»Zdaj pa si predstavljaj nekoga, ki čaka osem, devet ur. Kako boš potem še stopil do medicinske sestre z nasmeškom in rekel ‘hvala, da sem lahko tukaj’? Razumem stisko ljudi. A ta stiska ni osebna, je sistemska.

Nobena večja urgenca v Evropi ni takšna, da prideš notri in je vse prosto, postelje čakajo nate in takoj prideš na vrsto. Urgenca je delovišče s fluktuacijo – en dan pride pet ljudi, drugi dan sto. Kako naj direktor razporedi kader za takšne razlike?«

  

Kljub težavam Zupančič ostaja optimist, a tudi realist. Priznava, da smo v zdravstvu na razpotju – z novimi zakoni in smernicami, ki utegnejo določiti prihodnost sistema.

Po njegovem mnenju imamo Slovenci pogosto nerealna pričakovanja do zdravstvenega sistema – zlasti glede tega, koliko za storitve plačamo in kaj za to dobimo.

»Marsikdo reče: plačujem že 20 let, pa še vedno čakam. Ampak to ni investicija, to je zavarovanje. Če te zbije vlak in ležiš tri mesece na intenzivni enoti, kjer en dan stane 5600 evrov – bo vse to pokrito. Če se ti rodi otrok, ki potrebuje posebno nego – tudi. Za relativno majhne prispevke dobimo veliko. A to pomeni, da bomo morali tudi mi kot družba začeti razmišljati, da je v zdravstvo vredno vlagati več.«

V pogovoru je David razkril tudi, zakaj bi ljudje morali bolj skrbeti za svoje zdravje, spregovoril je o enem od najtežjih dnevov v svoji karieri in tem, kako si pomaga v težkih trenutkih. Vabljeni k poslušanju nove epizode podkasta OnaPlus, ki jo najdete na začetku tega prispevka.